Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier se bo moral zaradi obsežne generalne prenove svojega uradnega sedeža, gradu Bellevue v Berlinu, začasno izseliti. Skupaj s predsednikom se bodo v nadomestne prostore preselili tudi njegovi sodelavci, celoten uradni arhiv, pohištvo in vsebina vinske kleti. Selitev je nujna zaradi dotrajanosti stavbe, ki zahteva temeljito tehnično in strukturno posodobitev, kar bo po napovedih trajalo več let. Za čas prenove je že zagotovljeno nadomestno delovno okolje, ki bo predsedniku in njegovemu osebju omogočalo nemoteno opravljanje državniških funkcij. Grad Bellevue, ki stoji v osrčju Berlina, že desetletja služi kot simbol nemške države, vendar so strokovnjaki ocenili, da so nujna dela preobsežna, da bi lahko predsedniški urad v stavbi deloval hkrati s prenovo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v petek, 2. januarja 2026, osebno vključil v priprave na obsežno rekonstrukcijo Bele hiše. Predsednik je pregledal in izbral vzorce marmorja ter drugih kamnitih materialov, ki bodo uporabljeni pri gradnji nove, monumentalne plesne dvorane. Po Trumpovih besedah bo nova dvorana namenjena gostovanju najprestižnejših državniških dogodkov, vključno z inavguracijskimi slovesnostmi, ki jih trenutni prostori predsedniške rezidence po njegovem mnenju ne omogočajo na ustrezni ravni. Projekt prenove ostaja kontroverzen, vendar Trump vztraja pri viziji, po kateri bi Bela hiša dobila prostor, vreden največjih svetovnih voditeljev. Odločitev za neposreden nadzor nad arhitekturnimi detajli sledi njegovim prejšnjim kritikam glede neprimernosti trenutnih prostorov za sprejem visokih gostov, kot je kitajski predsednik Ši Džinping. Projekt je del širših prizadevanj za posodobitev infrastrukture ameriške predsedniške palače, ki naj bi po načrtih odražala moč in ugled Združenih držav Amerike.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, je Kaya Kallas izrazila dvom v resničnost ruskih poročil o napadu. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot teroristično dejanje, medtem ko so po poročanju Financial Timesa ukrajinske oblasti zaradi napada pod diplomatskim pritiskom. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice napada ni želel komentirati.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Visoka predstavnica EU Kaja Kalas je izrazila dvom v ukrajinsko vpletenost v napad na Putinovo rezidenco, medtem ko je Venezuela napad obsodila kot teroristično dejanje. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v napadu uporabljenih 91 dronov, ki so bili uničeni. Rusija in Belorusija sta incident označili za cinično provokacijo, ki se je zgodila v času iskanja mirne rešitve za ukrajinsko krizo.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavila videoposnetke mbetkov ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so bili po njihovih navedbah sestreljeni med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva s temi objavami zavrača trditve Kijeva, da gre za zrežiran dogodek, namenjen spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Tehnična ekspertiza navigacijskega sistema enega izmed dronov, sestreljenih 29. decembra, naj bi razkrila datoteko s poletno nalogo, ki je kot končni cilj določala objekt znotraj predsedniške rezidence. Ruski obveščevalci trdijo, da so uspešno dešifrirali podatke, ki potrjujejo neposredno namero za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Dogodek je sprožil ostre odzive v Kremlju, kjer Zahod obtožujejo zanikanja napada, medtem ko Ukrajina in njeni zavezniki še naprej izražajo dvome o verodostojnosti ruskih dokazov. Napetosti so se stopnjevale prav v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih novih mirovnih pogajanjih, ki naj bi jih spodbujal novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldan obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Projekt, ki obsega 8.360 kvadratnih metrov, ostaja kontroverzen, saj ga nekateri vidijo kot uničevanje zgodovinske podobe Bele hiše.

Fundacija za boj proti korupciji (FBK), ki jo je ustanovil pokojni ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, je objavila novo preiskavo o domnevni luksuzni rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina na priključenem polotoku Krim. Po navedbah organizacije je bila palača zgrajena na mestu, kjer so sprva načrtovali poletno rezidenco za nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Dokumentarec, objavljen na platformi YouTube, podrobno opisuje obsežno posestvo in razkošje objekta. Preiskovalci FBK trdijo, da gre za še enega v vrsti nepremičninskih projektov, ki so povezani z najožjim krogom ruskega predsednika in financirani prek zapletenih mrež podjetij. Objava preiskave sovpada z obdobjem povečanih napetosti na okupiranih ozemljih in predstavlja nadaljevanje prizadevanj ruske opozicije za razkrivanje korupcije v samem vrhu države. Kremelj se na nove obtožbe še ni uradno odzval, v preteklosti pa je podobna razkritja zavračal kot neutemeljena.

Gary Walters, ki je več kot dve desetletji služil kot glavni oskrbnik Bele hiše pod štirimi različnimi ameriškimi predsedniki, je v intervjuju podprl prizadevanja Donalda Trumpa za povečanje prostorov za sprejeme. Walters je pojasnil, da so si vsi predsedniki, ki jim je služil – Ronald Reagan, George H.W. Bush, Bill Clinton in George W. Bush – želeli večjih površin za pogostitve, saj obstoječe zmogljivosti omejujejo protokolarna srečanja. Po njegovih navedbah Trumpova vizija o novi plesni dvorani ni novost, temveč odgovor na dolgotrajne prostorske težave izvršne rezidence. Projekt, ki ga je Bela hiša napovedala julija, predvideva gradnjo 90.000 kvadratnih metrov velikega prostora na vzhodni strani kompleksa, ki naj bi sprejel do 999 gostov. Predsednik Trump trdi, da bo naložba, ocenjena na približno 200 milijonov dolarjev, financirana z zasebnimi donacijami, vključno z njegovimi lastnimi sredstvi. Kljub zagotovilom o zasebnem financiranju se projekt v Washingtonu spopada z ostrimi kritikami opozicije, ki predsedniku očita posege v zgodovinsko dediščino zgradbe.

V Washingtonu so začeli rušiti del vzhodnega krila Bele hiše, da bi zgradili plesno dvorano po naročilu predsednika Donalda Trumpa. Dvorana naj bi bila velika približno 8.000 kvadratnih metrov in imela kapaciteto do 900 ljudi, kar predstavlja enega največjih gradbenih projektov v Beli hiši v zadnjem stoletju.